KORENČKOVA PITA

Jesensko obarvana nedeljska slaščica - KORENČKOVA PITA

- 250g korenja (na tanko naribanega)
- 1 skodelica Omega&More kokosovega olja
- 4 jajca
- 200g Omega&More kokosovega sladkorja
- 150g moke (uporabili smo kokosovo, lahko tudi kamutova)
- 1žličko bio pecilnega praška
- 1 žličko bio vanilije v prahu
- 1 žlička cimeta

PREMAZ: zmešajte 250g bio nepasirane skute in 150g kisle smetane.

V skledi zmešajte kokosovo moko s pecilnim praškom in cimetom. V drugi skledi zmešajte kokosovo olje in kokosov sladkor. Dodajte jajca enega za drugim in vanilijo ter dobro premešajte z ročnim mešalnikom, da postane penasto. Dodajte malo moke (30-40g) v posodo z naribanim korenjem (ki ste ga naribali prej) in zmešajte skupaj, da korenje ne ostane na dnu sklede. Nato Izmenično dodajajte preostanek mešanice moke in korenja v posodo z jajci, oljem in sladkorjem ter dobro premešajte. Nato zmes razporedite po okroglem pekaču. Pecite v segreti pečici na 180C 40 min. Ko je pita pečena, pustite da se ohladi in jo nato prekrijte s skutinim premazom. Potresite s sesekljanimi orehi ali mandlji. Pito je zelo dobra tudi hladna iz hladilnika.

Dober tek! Bon apetit! Kali oreksi!

Ali je 5 obrokov dnevno res zdravo?

Po uradni prehranski doktrini, naj bi bilo potrebno in zdravo zaužiti 5 obrokov na dan in med njimi naj bi bil zajtrk najbogatejši. Toda tudi to doktrino so že zanikali. V zadnjih letih je bilo objavljeno več znanstvenih člankov, ki zanikajo to tezo. Ugledni dr. M. Mattson (2016) je s sodelavci objavil poročilo o raziskavi, da je bilo v evoluciji človeštva pet obrokov dnevno le izje.ma Dr. T. Zilbert je (2014) s svojo študijo pokazal, da so ljudje, ki ne zajtrkujejo, bolj zdravi od tistih, ki ga, pa tudi ljudje, ki sicer zajtrkujejo, a imajo zelo zgodnjo večerjo, so trdnejšega zdravja od tistih z rednimi obroki razdeljenimi med jutrom in večerom.

Pomembno je torej imeti dolg dnevni počitek od hrane. Zgodnja večerja in nato 12 urni ali daljši post. Zadnja leta se na Zahodu vse bolj uveljavlja prehranjevanje, pri katerem ljudje ne užijejo nobene kalorične hrane 16 ur dnevno. Preizkusi na miših (Hatori et al., 2012) in na ljudeh (Moro et al, 2016) so namreč pokazali, da so tisti, ki zaužijejo vso dnevno potrebno hrano v 8 urah, v preostalih 16 urah pa nič, boljšega zdravja, imajo nižjo telesno težo in živijo dlje kot tisti, ki enako vrsto in količino hrane uživajo ves dan.

In kako si to lahko razlagamo?
Počitek od hrane je zlasti pomemben v današnjem času, ko je v prehrani mnogo več sladkorjev kot nekoč. Trebušni slinavki in drugim presnovnim organom moramo zagotoviti čas, da si odpočijejo in se regenerirajo. Če morajo stalno delati, se izčrpajo, če pa delajo le določen čas in imajo dovolj počitka, lahko pričakujemo nižjo raven jutranjega inzulina in rastnega faktorja IGF-1. S tem se zniža tveganje za nastanek sladkorne bolezni, bolezni srca in ožilja, raka in demence. Pa še to, pravijo, da imamo v času življenja omejeno količine encimov, ki služijo razgradnji hrane. Več obrokov kot zaužijemo, več jih porabimo. Lahko se torej vsakodnevno postimo npr. od 20.00 ure do 12.00 ure naslednjega dne. Pa še zanimovost! Živilo, ki ne rabi encimov za razgradnjo - kokosovo olje. Kokosovo olje v bistvu ne potrebuje encimov in kislin za razgradnjo. Je prijazno do jeter in je takoj na razpolago za energijo.